V zadnjih letih so vlade po svetu zaostrile nadzor nad digitalnim okoljem. Zakoni o spletni varnosti, namenjeni zaščiti uporabniških podatkov in boju proti kibernetskim grožnjam, so dejansko poostrili pravila za podjetja. Veliko znanih orodij, kot so VPN-ji, je bilo omejenih ali pa ne izpolnjujejo več novih zahtev.
Na tem ozadju se vse več podjetij in strokovnjakov obrača na proxy strežnike. Čeprav so bili VPN-ji prej obravnavani kot univerzalno orodje za obhod blokad in zaščito prometa, so sodobne razmere razkrile njihove slabosti. Nasprotno pa proxyji ne le ohranjajo funkcionalnost maskiranja IP-ja, temveč zagotavljajo tudi prilagodljivost, razširljivost in preglednost, kar je še posebej pomembno v kontekstu strogih spletnih zakonov.
Dolga desetletja je bil VPN (Virtual Private Network) standardno orodje za:
Glavne prednosti VPN-jev:
Vendar so zakoni o spletni varnosti spremenili pravila igre. Danes se VPN-ji soočajo z vrsto težav:
To je podjetja spodbudilo k iskanju alternativ.
Proxy strežniki omogočajo več možnosti za fino nastavitev in usklajenost z novimi spletnimi zakoni.
Prednosti proxyjev pred VPN-ji:
Za razliko od VPN-jev, ki jih končni uporabniki pogosto uporabljajo v osebne namene, se proxyji zlahka integrirajo v korporativne sisteme, CRM, oglaševalske račune in analitične platforme.
Novi zakoni v različnih državah zahtevajo:
VPN-ji, ki v celoti šifrirajo in skrivajo vso dejavnost, so s temi pravili pogosto nezdružljivi. Proxyji pa omogočajo podjetjem vzpostavitev hibridnih rešitev: del prometa gre neposredno, del preko proxyja, kar pomaga izpolnjevati zahteve brez izgube zmogljivosti.
Danes se proxy strežniki uporabljajo veliko širše kot VPN-ji.
Glavni scenariji so:
Z zaostrovanjem zakonov o spletni varnosti proxyji podjetjem omogočajo ravnovesje med skladnostjo s predpisi in operativno učinkovitostjo.
Da bi razumeli, zakaj se podjetja pod novimi zakoni vse pogosteje odločajo za proxyje, jih je vredno primerjati z VPN-ji po ključnih parametrih.
VPN-ji zagotavljajo popolno šifriranje vsega internetnega prometa. To je priročno za zasebne uporabnike, ki želijo skriti svoje spletne aktivnosti. Za podjetja pa to postane težava: izgubijo preglednost in nadzor nad tem, kateri podatki se prenašajo. Proxyji so v tem pogledu bolj prilagodljivi — omogočajo, da gre prek njih le del prometa ali posamezne zahteve, preostalo pa ostane »odprto«.
VPN-ji dobro delujejo za omejeno število zaposlenih ali nalog, vendar pri stotinah oglaševalskih računov ali milijonih zahtev prenehajo biti učinkoviti. Proxyji so po drugi strani zasnovani za obseg: omogočajo uporabo tisoč ali celo desettisoč IP naslovov hkrati. To je ključno za spletne mojstre, tržnike in podjetja, ki delajo z velikimi podatki.
Ker VPN-ji šifrirajo ves promet, lahko upočasnijo delovanje, zlasti če povezava poteka prek oddaljenih strežnikov. Proxyji ne zagotavljajo celovite zaščite, zato je hitrost povezave višja, obremenitev sistema pa manjša. Za podjetja, kjer šteje vsaka sekunda pri obdelavi velikih količin informacij, je to odločilno.
Ena ključnih slabosti VPN-jev v novem okolju je, da so za podjetja »črna skrinjica«. Promet je v celoti šifriran, kar otežuje nadzor nad tem, kaj natančno prehaja skozi kanal. Proxyji pa omogočajo prilagodljivo usmerjanje in ohranjajo preglednost procesov, kar podjetjem pomaga izpolnjevati zakonske zahteve.
VPN promet številne storitve zlahka zaznajo in ga množično blokirajo. Proxyji, še posebej če so pravilno konfigurirani in uporabljajo rotacijo IP naslovov, izgledajo kot običajni uporabniki. To znatno zmanjša verjetnost omejitev.
Tako VPN-ji ostajajo priročno orodje za zasebne uporabnike in nekatere korporativne scenarije, vendar v kontekstu sodobnih zakonov in visokih zahtev po prilagodljivosti postajajo proxyji zanesljivejša in bolj razširljiva rešitev.
Seveda proxyji niso popolna rešitev. Med težavami so:
Vendar pa je v primerjavi z VPN-ji, kjer omejitve pogosteje nalagajo zunanji dejavniki (kot je blokiranje protokolov), večino težav s proxyji mogoče rešiti z ustrezno infrastrukturo.
V prihodnjih letih bomo verjetno videli kombinacijo proxyjev in VPN-jev. Podjetja bodo VPN-je uporabljala za interne naloge (npr. oddaljeni dostop zaposlenih), proxyje pa za zunanje namene: oglaševanje, marketing, analitiko.
Razvoj proxyjev naslednje generacije — na osnovi umetne inteligence, blockchaina in IPv6 — bo to tendenco še okrepil in jih naredil za de facto standard za podjetja, ki delujejo v digitalnem okolju.
Zakoni o spletni varnosti so spremenili trg orodij za anonimnost in zaščito podatkov. VPN-ji, dolgo časa obravnavani kot univerzalna rešitev, so se izkazali za manj učinkovite po novih pravilih. Proxy strežniki pa podjetjem omogočajo več prilagodljivosti, preglednosti in razširljivosti.
Danes prehod podjetij na proxyje ni le vprašanje udobja, temveč tudi nuja za vse, ki želijo ostati konkurenčni v dobi popolnega nadzora interneta.
Ta članek je pripravljen v sodelovanju z našimi partnerji, medijsko projektno ekipo AffCommunity. Sledite povezavi, da prejmete bonuse, preberete študije primerov in ocene partnerjev ter najdete veliko koristnih informacij o partnerskem marketingu.